Koode

Famtinki e Findinki

AFRIKNAAƁE E FARAYSINKEEƁE

*ANNDUƁE ROWROWƁE AFRIKNAAƁE FARAYSINKEEƁE E DARANOGOL MUMEN WUURTINDE ƊEMƊE NGENNDIIJE AFRIK:*

*_E deftere gasnirde jaŋde, ameriknaajo biyeteeɗo Natan, mi janngii e mayre ɗum ɗoo: “E sahaa laamu tuubakiri, Hawsankoore ina janngetenoo e leydi Niijeriyaa, kono nde janngetenooke e leydi Niiseer ; Yorbaare ina janngetenoo e Niijeriyaa, kono nde janngetenooke to leydi Bene ; manndiŋkoore ina janngetenoo Gammbi, kono nde janngetenooke Gine, Mali, Kodduwaar e Burkinaa ; ɗemngal Akan (calsaltiri Ashanti) ina janngetenoo e daande maayo Gold Coast (leydi nganndiraandi Gaana hannde), kono Baawleere (ɗemngal Akan) janngetenooke to Kodduwaar.” Ɗii yeruuji kollata en ko laamu engele, (ko laamu kakindiingu kiiɓal) engu jaɓatnoo ɗemɗe ɓaleeɓe njanngee, nguura. Tawi noon, jaŋde ɗemngal jolfe, fuɗɗinooma janngeede e hitaande 1930 e nder wuro Ndakaaru, kono laamu tuubakiri firtiino ɗum. Ko ɓuri ɗum bonde, cukalel so haaliino ɗemngal mum neniwal lekkol, dummbeteno, ruttoo kadi wooda ko haɓɓanaa e daande mum ngam jalkitde ɗum. Faandaare majjum ko lesɗinde e fuuynude ɗo makko ɗoo ɗemɗe ngenndiije, ɗemngal makko neeniwal, Ƴetta faraysinkoore fawa e dow makko ngal ! Mbele ma o waɗ e hakkille makko alaa ko o woni, ko tuubaako ɓuri mo e fof haa e ɗemngal, so o waawoyii jaŋde farayseere ndee, hoɗoya e hakkille makko hay huude o firtaani; o anndaa, o waawaa so wona farayseere ndee tan._*

_Ko ɓuri jooni duuɓi 60, caggal jeytaare heɓaande e innde, ɗemɗe ngenndiije fof e jogaade nafoore nde alaa luural, e nder ɓamtaare tuugaade e yeruuji laaɓtuɗi, annduɓe rowrowɓe e faraysinkoore to les saahal, ɓeen e kala sahaa nde baylugol ngonka ɗemɗe afriknaaje kaalaa ko caɗeele ɗee ɓe ɓurata yiyde e ɓure ɗe ngool baylogo jogori jibinande en, enen afriknaaɓe…_

_Tuugnorɗe walla dallinorɗe ɓurɗe waawde naneede e maɓɓe ko : ɗemɗe men ina keewi, leyɗeele men ko tokoose, ɗum ɓeydata tan ko feccude en, ɗum ɓeydata ko peccoor, dalƳina ngootaagu ngenndi men, so en njanngii ɗemɗe men, en njoňoto, kadi ɗemɗe men njanngintaako ganndal kakkilinaangal…_

_Ɗii dallinorɗi fof, faandaare mumen fof ko dummbude ɗemɗe afriknaaje, e nder laawol Ƴellitogol mumen. Ko woni kay, ko woodi koo, ina woɗɗi wonde goonga, so tawii en naatanii wiɗto nuunɗungo, goongɗungo._

‘Afrik di sid ina jogii 11 ɗemngal kuutorteengal e laamu; leydi Enndo ina jogii 18 ɗemngal keɓtinaangal e laamu ; leydi Liksammbuur, leydi tokosiri e nder orop, njerondirteendi e mawnugol e perefektiir bayɗo no Koyah, e nder leydi Gine, endi waɗi ɗemɗe 3 keɓtinaaɗe e laamu ; leydi Siwis, ndi wonaani hay feccere e Rewo Gine, endi waɗi ɗemɗe 4 keɓtinaaɗe. Hay ngenndi ngootiri oropnaari woppaani ɗemngal mum, lomtini ɗum ɗemngal koɗal, teskorteengal winnderewal.

Ɗemɗe afriknaaje ndartiima hannde dartogol paayodinngol, ɗe paggitii doole kese; tee, eɗe mbaawi hannde daraade darnde ɗemɗe guurɗe, janngeteeɗe.

Kuule keewɗe lelnaama ngam duňcude njuɓɓudi jaŋde e nehdi e nder Afrik engeleejo, to Gaana, Niijeriyaa, Tan’jani, Keňňaa…

Ko ɗuum waɗi, ina haani yimɓe ɓee kebla, kirjina yontaaji afriknaaji garooji mbele ina ndaranoo tottitde ɗemɗe afriknaaje ɗee fotdeeji mumen.

Yoo wuur ɗemɗe ngenndiije haa ngonta ɗemɗe keɓtinaaɗe, liggorɗe e laamuuji men !

*Jippinɗo* Sheekh Mel Ayniina JOOB
*Firo e sawtowol* :
Aamadu Tijjaani KAN, winndiyanke, wiɗtiyanke, kebloowo heblooɓe.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *