Koode

Famtinki e Findinki

Darnde am fof ɓuri huccude ko ɗemngal pulaar

Darnde am fof ɓuri huccude ko ɗemngal pulaar: yoo ɓiɗɓe fulɓe njanngine pulaar, mbaawa. Mbaawa binndol pulaar, ngannda nafoore ɗemngal e pinal ngenndi. Ko ɗuum waɗi, eɗen nodda ñalnde fof yoo sukaaɓe, duuɓi 3-15 njanngine pulaar e alaa e sago. So ndeen jaŋde wontii waɗɗiinde e kala ɓinngel pullo, hay gooto saayataa. Saayata tan ko mbo tiiɗaano gila e cukaagu.
Ko wonaa ɗuum koo mbaawen seerndude Islaamu e aarabaagal. Islaamu haɗaani Pakistan yahde, haɗaani Iran yahde, haɗaani Turki e Endonoosi yahde, haɗaani, amerik, orop, asi yahde, so neɗɗo yiɗii fawde luutaare men e lislaamu oon ko juumɗo.
Jaŋde duɗe men ɗee en njeddataa, ina woodi ɗo leeltini kono, kadi wuurnii ɗemngal men. Sabu janngetee ko arab firtee e pulaar. Ɗuum reenii, laynii, alɗinii ɗemngal ngal.
Kono, enen ngenndiyankooɓe njanngen pulaar mbaawen hade men jannginoyde ɓesngu men.
Yontii nde paamaten ɗemngal arab foolaani pulaar/fulfulde he afrik. Ko fulɓe kuwtorii arab, ndarni laamuuji kaalooji fulfulde. Ɓe ndarni laamuuji ngenndi ɗi paarnoraaki arab e aarabaagal. Wari pulaar ko ɗemɗe orop. Ko ɓeen nguuti en, mbari en, ɗaayni en, pecci en, nguurti emen leñɗi goɗɗi, ngaddani en njuɓɓudi jaŋde ɗemɗe mumen, mbaɗi symbol, mbari faggudu men, ɗawi en he gure mawɗe, keddi ko heewi e men he ladde. Keddii njanngaani, pinaani. Wonɓe he gure ɗee, njawaa, ɗemngal men heedtinaa ɓaawo ɗemɗe. Kinɗe men kirjinaa, ngañgu aawaa hakkunde mumen. Pulaagu jaggiraa hinnde, innde e hoɗannde. Fawaa ɗo fotaani, fulɓe keddii e fiytaade becce e faarnoraade kecce. Ko ɗuum addi haa hannde, karallaagal kesal ɓeydi ko heewi e puuyndam. Annduɓe majjuɓe, ɓe mbinndataa ko selli e ɗemngal mumen e majjuɓe mawnikiniiɓe naŋtiiɓe tan e kinɗe mumen. Majjuɓe ɗannii, ɓeydii ɗaanaade, alaa ko paarnorii so wonaa ɓurtondirde geɗe puuyɗe. Ɗemngal welsindaa, ngenndi lohi. Finɓe e fuuyɓe poti e jokkondiral kesal, noppi kaangaa, ko welmaa fof mbaɗtaa goonga, mawninaa. Kala mbo a welaaka, hay so Geno fawii e makko ɓamtaare leñol ɗuurno-ɗaa mbo. Kala mbo ngañ-ɗaa e ko ngañ-ɗaa mbaɗtaa ɗum gaño leñol. So pullo ñiŋii hinnde ma njejjitaa ko onon poti e mayre, njennaa mbo, kuywinaa mbo, jaranmaa liggaade mbo e bonnude mbo. Gooto fof fawi kufunal koongu e hoyre, wiyi biyɗo ina ardoo ɗum fof taƴa! Dingre yari ɓirdugal, dingre yari maayo, dingre taani mum Bilaali e dingre lawakooɓe, jarno en e goɗɗe. Gooto fof wiyi ko mum koo woni leñol, etee heedtaa caggal. Pulaagu natti jeyi leñol wonti jeyi kappiliiɗo, taƴoowo, ceerndoowo, mbo anndaako ngenndi firti.
Hoolaare eggi. Wiyooɓe ko finɓe peccii, ɓee mbiyi ko en ndentaani haɗi en won’de kono ɓe ndentataa so wonaa e mboɓe njaɓi ngam ɓe njiyrata leñol ko gital gootal. Ɓee mbiyi haɗi en yahde ko diine, ɓe njartodini, ɓe keddii e ƴattaade Alla e nelaaɗo, ɓe njejjiti woni rewnooɓe ɗoon tawi wonaa ɗuum tonngata neɗɗo. Ɓee gah mbiyi alaa, haɗi en yahde ko en njanngaani ɗemngal men, ɓe keddii e jaŋde nde woɗɗaani ngam, ko ɓuri heewde ko janngaani, janngunooɓe ɓee ko padnoo heen koo njiyaani, ndewnoo janngiroowo ɗamaawu maayat fooftaa. Ɓamtetee ko hakkille, hakkille ɓamtortoo ko jaŋde. Jaŋde yahdata ko e pinal, karallaagal nguurndam, rimɗude e kala ɓoggi yowitaare, waawana hoyre mum.
Iiñturu waɗi he yonta njuɓɓudi, ɗo neɗɗo yottii, lewru yaɓɓani ɗaŋe goɗɗe. Hannde, pulaagu ina foti faameede nattii pulaagu hanki e yonto niɓɓere, nde yimɓe loƴanoo e majjere.
Enen poti faamde kadi, wonaa won’defulɓe % juulɓe tan ɓamtata ɗum en, wonaa wonaa woppude ɓe kamɓe fof diine kadi ɓamtataɓe. Pulaagu hannde fawetaake e innde, hinnde, yettoode, hoɗannde, mbaydi, koɗki, ɓoornungal, ñaamdu, e ko nanndi heen. Pulaagu hannde ina yaaji, mooɓii pine goɗɗe, diineeji, miijooji, goobuuji ɓalli, jiidigal kesal. Pullo pinɗo ko paamɗo hannde wonaa hiñaade ko mooɓde fof jaɓa, yuɓɓina, leñol tiiɗa, fawoo e potal, nuunɗal e giɗli goonga. Amerik ko diineeji fof poti, yimɓe fof “poti”, fartaŋŋeeji fof poti. Kala ko njiɗ-ɗaa won’de ko a dimo. Yoo fulɓe paam ko dooki ɗum en koo. Ko warata ɗum en koo. Ko faamde ɓe ndenti kono, ɓe njaggondiraani. Gaynaako oo ko gaynaako tan wonata, ko ɗuum tan yiyata, ko heen tan yiytotoo hoyre mum, tooroodo oo ko noon, woɗɓe ɓee ko noon.
Dañal e laamu keewaani waylude hakkille. Ko tawi ɗoon fof ko ɗuum mawnintu. Karallaagal kesal ngal fin’dinii heewɓe e men kono, ɓeydii sarde kaaɗi e puuyndam. Ganndo alaa, mawɗo alaa, moni kala ina waawi haalde.
Pulaagu ina jogii njoorto mawɗo hoonaade winndere so fulɓe mbaawii faamde holi ko woni pulaagu hannde? Pulaagu ko pulaar tan, tuubaako, capaato, ɓaleejo, boɗeejo, oolo, galo e baasɗo, neɗɗo fof ina waawi wontude pullo. Ko ɗemngal, ko ganndal, ko pinal renndo kesal, ko karallaagal e mbaylaandi, ko dawrugol, ko guurdigal moƴƴal, ko genɗi e jikkuuji moƴƴi.
Teppata pulaagu tan ko fulɓe ɓe hakkillaaji mumen teppii, ndonki faamde pulaagu ko jeyi Geno e winndere, ko ko yahrata yeeso, ko ko hettata wutteeji no dooñorgal. Pullo pinɗo yoo won dooñorgal no mawɗo Aamadu Hampaate Bah wiyi nii.
Usmaan dono Foodiya en, Bookara Biro en, Sileymaani Baal en, Sheyku Aamadu en, Muusa Moolo en. Yero Dooro en Murtoɗo Joob en e Tomas Sankara en haa heɓi baaba ladde en e Ali darraas en. Kamɓe e fulɓe tuubakooɓe e aarabeeɓe e sinwa en fof poti e pulaagu hannde. Kamɓe fof en njiɗatɓe, en teddinatɓe, ɓamtiren pulaagu janngude ngam wuurnude e tabitin’de ɗemngal men.
Ngannden wonaa fulɓe won’de % juulɓ
Yoo wuur pulaagu!
Abuu Raasin Njom

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *