Koode

Famtinki e Findinki

Denɗiraagal wonaa sara e nguurndam renndo e sifaa kuuɓal.
Addannoo mawɓe men Afriknaaɓe yuɓɓinde ko ngam newnude nguurdiigu hakkunde yimɓe, ňiiɓnude korsa, tabitinde banndiraagal e njurum, e nder wuurduɓe e yonta gooto. Nde tawnoo neɗɗo wuurii ko e dunndu ngooɗelaaji fiiltiindu ɗum, tuugaade e ɗuum, e hollude kadi neɗɗo fotaani fawde nguurndam mum fof e daňal, sabu daňal jawdi, ndariindi walla leliindi, wonaa ndiin tan, neɗɗo faggotoo heɓda jam. Jam e daňal pawii ko e jinsondiral geɗe. Potondiral mumen. Raddude jawdi, walla no wuurdi, ngoo senngo, neɗɗo e kullel fof, walla mbiyen tan kala tagoore poti heen haaju. Nde tawnoo kala ko sooraa fittaandu waɗi teewu e ƳiiƳam ina hatojini e ňaamde e yarde.

Daňal ngal ko ko lelnanaa sarɗiiji, wonaa o hajotini e ko goɗɗo jogii tan o waɗtii e jey makko. O dillintu sabaabu pawiiɗo e sarɗiyeeji laawɗinaaɗi ɗi renndo walla diine walla laamu dotti. Kulle ladde noon, ɗiin sarɗiyeeji tawaani ɗumen. So keyɗii tan, ndaddoytu njiiloyoo ko ňaami. Mbaree heen, Mbara heen.
Ɗaɓɓude no wuurde ina waɗɗii en, Kono noon, Alla dottaani ɗoon nguurndam neɗɗo tan. Sabu so ɗam haaɗii ɗoon, ɗam tekmat, ɗam welataa.

Jawdi tan ɓoldi waawaa tammbaade jam Aduna oo. Ko ɗuum waɗi, Alla yamiri en yo en njokku enɗam, yo en mballondir, yo en korsondir, njurmondir, njokkondir enɗam. Yo en ndeen enɗameeje men. Ndee ɗoo yamiroore alliyankoore, ko nde waɗɗiinde reende e ɗoftaade. Mawɓe men mawnini nde haa njaggiri nde no wooturu e jookli Lislaam.

Alaa ko ɓuri jaggude ɗam, ngam hollude no ɗam foti mawnude e maɓɓe, e yiɗde wuurnude ɗam. Ko ɗuum waɗi denɗiraagal lelnaa e mbaydiiji keewɗi, ceertuɗi sifaaji, ɗum laatii ngalu renndoyankeewu ngu hay gooto waawaa hiisodaade ɓure mum e nafooje mum.

Annduɓe heewɓe ina kawri e wiyde so diiwaan Sene-gammbi oo deeƳii, deeƳni ɗum ko njuɓɓudi denɗiraagal taweteendi e banngeeji renndo fof. Ina jeyaa e majji :
– denɗiraagal jettooɗe
– denɗiraagal leƳƳi.
– denɗiraagal fedde dow e les
– denɗiraagal fedde rewre e fedde worde
– denɗiraagal ɓiy-debbo (kosam) e ɓiy-gorko (duhol).

Sifaaji denɗiraagal ɗii, kannji fof e seertude, gooto heen fof, gootal heen fof won ko gollata e renndo ko jiidaa e ko goɗɗo oo waɗata koo. Kono kadi, kannje fof faandaare majje welnude nguurdiigu hakkunde rennduɓe yonta walla sooruɓe ndenɗiraagu walla jiiduɓe enɗam. Sifaaji denɗiraagal fof e seertude, ina jeyaa heen ňifde fitina, kono kadi ko moƳƳude nguurndam ɓuri, faddaade caɗeele, newnude jokkondiral ɓuri tabitde heen.
Fulɓe, alla e mumen teddinde denɗiraagal, tuugaade e wiɗtooji Professeur Saydu KAN, yoo Alla yurmo ɗum, haarna ɗum Aljanna, o wiyi Fulɓe ina njogii 36 leňol ngol ndenɗondiri e nder Reedu Afrik. Ko ɗuum waɗi, ɓe ɓooyi hoɗdude koɗdigal moƳƳal hakkunde maɓɓe e leƳƳi keewɗi e Afrik.

Ndii ɗoo njuɓɓudi nguurndam noon, wonaa njiggaandi, ko mawɓe men cosani ɗumen koye mumen, sabu eɓe paamnoo no feewi ” Aduna wonaa laalo, kono ko maa laalndee “.

Haa jooni, so leyɗeele Afrik bannge hirnaange ndeeƳii, deeƳni ɗumen ko denɗiraagal. Fitina hakkunde leƳƳi nanaaka tawo e majje. Laamuuji ɗii fof e waasde daranaade potal. Sabu ɗi potndaani ɓesngu majji. Ɗuum noon, wonaa wallitde ňiiɓal jam. Kono leƳƳi ɗii ina nooynii, paalkisii ɗuum. Ɗi njaggi ko ko renndini ɗi koo, ɓuri mawnude e heedi-heeda mo laamuuji ɗii mbaɗata oo. Kono jom hakkillaaji en fof, ina paami ňiiɓal jam leyɗeele hirnaange Afrik, hakkunde leƳƳi, wonaa laamuuji ɗii ngaawi ɗum. Ɗuum ko maamiraaɓe walla kelti-nofel’en, goɗɗo alaa.

Ndeen noon, en keɓii ndonu mawngu e maamiraaɓe men, ngu en ngalanaa jawdi, e coodgol mum, sinno soodeteno. Kono soodetaake. Alla e denɗiraagal leƳƳi mawnude e renndo, ina foti hesɗitineede sahaa e sahaa fof. Hono no denɗiraagal ɓiy-debbo e ɓiy- gorko hesɗitinirtee e juulɗeeli nii.
Tawde en kaalii, denɗiraagal kosam e duhol, ndeen noon, njoorto-ɗen heen. Ngal ko denɗiraagal enɗam, hakkunde ɓiy kaaw e ɓiy gorgol. Ɓiɓɓe bandiraaɗo debbo e ɓiɓɓe bandiraaɗo gorko.

Hakkunde maɓɓe enɗam ina uura ɗoon. Giɗli mawɗi ina tawee ɗoon. Gila e jinnaaɓe maɓɓe, seekodiiɓe ɗo gootel, Bandiraaɗo gorko ina yurmoo bandum debbo sabu famɗude ɗum doole e waasde joganaade hoore mum hay huunde, sabu waasde jogaade doole no sippiriri e aduna.

Ko ɗuum waɗi, bandiraaɗo gorko, kala ko Alla waawni ɗum e balle e nafooje e teddule, omo waɗana bandiiko debbo oo. O yiɗataa hay hunde metta oon. Kala ko muusi oon ina muusa mo. Kala ko metti bandiraaɗo debbo, ina metta bandiraaɗo gorko. Ko korsa e njurum woni ɗoon. Bandiraaɗo gorko fawi bandiraaɗo debbo ko ɗo fawi fittaandu mum ɗoo. Kanko bandiraaɗo gorko, omo yaha nii heen sahaaji haa o ɗeɓa jaggirde bandiiko debbo oo no ɓiyiiko nii.

Bandiraaɗo debbo debbo oo ne, njurum mum e korsa mum e bandiraagel mum gorel. Omo etoo daranaade bandiiko gorko e kala kumte haajuuji ɗi renndo heedtini mo: guppol, ndefu, Ƴoogol, pittugol, laaɓal, haa e kumte haaju goɗɗe. Fannu goɗɗo, mo o heedanta mo, ko rokkude mo hakilantaagal nguurdiigu renndo, sabu debbo, hay so gorko heccii ɗum ne, ko kaňum ɓuri anndude caňu renndo, sabu ko kanko ɓuri ɓadaade jinnaaɓe ɓee. Worɓe ko e ladde ɓuri waawde wonde. Gila e njannganaawu haa e golle. Ko fawaade e heewde mo kumpite e nguurndam jinnaaɓe haa e ɗam renndo, o rokkirta bandiiko gorko oo peeje e peccorɗe haa e waajuuji naftooji ɗum e no woniri e renndo.

Bandiraaɗo debbo oo, sabu ňiiɓal mum e wuro, faggiima ceeɓndam, ňeeňɗal, pinal aduna, teeŋti noon e ɓadingal taariindi mum. Ko kaňum tami renndo ngoo e junngo mum. Hay so ina sikkee ko worɓe njogii taltali maggo, ɗowata ngo, goonga e goonga, ko rewɓe e peeje mumen ɗowata renndo, ko kamɓe mbagginta worɓe, mbaggina wandiraaɓe worɓe e ɓiɓɓe maɓɓe ɓe ɓe njibini e haa e ɓiɓɓe maɓɓe sawndiiɓe. Ɗii bagginaali fof, ko kannji carotoo e renndo ngoo, eɗi ngolliree.

Bandiraaɗo debbo ina daroo darnde yummiraaɗo, wonande bandum gorko, yiilanoo ɗum korɗo Alla. Ndiyam sorataa hakkunde maɓɓe e sahaa nde ɓe koɗdi ɓe cuwaa tawo naatde koɗannde. Haa nde ɓe ndaňoyi. Alla yeɗi ɓe ɓesnguuji. Ɓe njokka wuurnude ɗiin giɗli hakkunde maɓɓe e hakkunde ɓesngu gooto e maɓɓe fof e ɓesngu goɗɗo oo. Ɓesngu gooto heen ina tina hoolaare e ndeenka so arii galle kaaw mum walla gorgol mum.

Kaawiraaɗo korsa mum e bandum debbo rufoytu e waaɗiraaɓe mum, hono ɓiɓɓe bandum debbo. Ɓe mbayata e makko ko no ɓiɓɓe makko nii. Ko ɗuum nii waɗi sabaabu haa kaawiraaɓe heewɓe ina neha waaɗiraaɓe mumen, ndokka ɗumen ɓiɓɓe mumen rewɓe yoo ndes, heen sahaaji. Ɗoon enɗam ina uura ɗoon.

Nde tawnoo ko kosam e duhol nduttondiri. Ko denɗiraaɓe ndesondiri. ” Les cousines sont faites pour les cousins “.
Hade dewgal woodde nii, ɓiy debbo e ɓiy gorko, no ɓe njiyri horma e teddungal gonngal hakkunde jinnaaɓe maɓɓe no wayi mawnude nii, renndo ngoo fiɓi yoo denɗiraagal fiɓe hakkunde maɓɓe.

Giɗli e korsa ngonnooka hakkunde kaawiraaɗo e gorgolaaɗo yoo ngartire nguurtinee hakkunde ɓesnguuji ɗii. Ɓe coora denɗiraagal. Ɓiy kaaw fuuntiraa laamu, ngam moccude bandiraaɗo gorko e tampere mum, nde tampannoo bandum debbo. Ɓiɓɓe bandiraaɗo debbo ngoni maccuɓe, ndokketee limsere. Sabu wonde maccuɗo ina muusi; kadi jaɓrude Alla wonde maccuɗo kadi weeɓaani. Ndeen noon, so ɓiy gorgol jaɓii wonde maccuɗo, lesɗude, laameede, dawneede e hirndineede, ko alaa e sago ɓiy-kaaw rokka mo limsere e ŋuuňdi. Haa jooni, ko semmbe kaaw dognooɗo e gorgol oo tan, ko oon dogata hakkunde ɓiɓɓe kaaw e dow ɓiɓɓe gorgol. Kono ɓiɓɓe kaaw mone mumen sammaama, sammitiraa rokkeede laamu.

Tawde noon, laamu walla laamɗo famɗataa, so ko ɓe pawaa ko limsere, ngam weeɓnude ŋuuňdi ndii, ɓe mbaɗat fotde aadoranoonde gila e jinnaaɓe. Ɓe mbaɗat teddungal goowngal waɗeede e ňalawmaaji welnere e weltaare e weytaare. Ɓe njokkira ɗum enɗam maɓɓe, kosam maɓɓe. Ɓe kollirii ɓe njejjitaani callalal enɗam ngal, eɓeni ndeena ngal. Kadi, ɓe paamnii, ɓe ciftinii renndo ngoo teddungal dasetaake, roondete. E oo ɗoo sifaa, ɓiɓɓe kaaw paamnii ɓiɓɓe gorgolaaɓe ina timmi laamɓe. Ko ɓuuɓnooɓe ɓerɗe denɗiraaɓe mumen e kala sahaa, e kala nokku. Teddungal ina ummoroo dow, ummoroo les.

Maccuɓe ɓee ne, hono ɓiɓɓe gorgolaaɓe, hay so toɗɗaaka ko poti waɗde, ko waɗooɓe tan, sabu ɓoornaaɗo wutte macungaagu, oon ko ɓoggol tan loggaa e daande mum, no kaaw e ɓiyum njiɗiri fof njiilira, to njiɗi fof ndawnira. Haa ɗum jibini konngol ňeeňɗungol e coňce men ” Ligganaade kaaw mum “.

Njoɓdi mum ko giɗli e korsa ka jogii e maa, aan e jinnaaɗo maa debbo, gila e gila. Ko njoɓdi baaɗiraaɗo, esiraaɗo e kaaw mum, esum. Ko liggeey keewɗo faayiida, eteeɗo yoɓeede, mo feccintaa timmude njoɓdi.
Ko ɓuri heewde e sahaaji e nguurndam neɗɗo, e nokku mo wuuri oo, ko kaawiraaɓe tiiɗnata neɗɗo, catoo ɗum, nduusa ɗum haa wafoya. Kala nde kaawiraaɓe nguurdaaka, njiyaaka, yolnde mawnde daroto, feeňat e nguurndam ŋakkiraaɗo ɗum oo.

Ndee ɗoo winndannde denɗiraagal, e sifaa kuuɓal, walla e enɗam e ko ɓuri heertaade, ina ɓeyda semmbinde jokkere enɗam, wuurnude korsa e jiidigal. Siftina kadi moni fof, mbele ina ɓeydoo daraade e geɗal ngal renndo rokki ɗum, haa banndiraagal ɓura jogaade nafoore hakkunde jiiduɓe. Ndeen njettoor woodanii maamiraaɓe men tafanɓe en ndii njuɓɓudi renndo lobbiri, ndi yeru mum tawetaake e hay renndo wooto.

Ko ɗo Alla mballinto-ɗen to Arwannde e to wattannde, yo O wallu en.

Shariif Aamadu Tijjaani KAN, winndiyanke, wiɗtiyanke, kebloowo heblooɓe.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *