Koode

Famtinki e Findinki

FULO E WIƊTO

Ko damuɗe ɗiɗi mawɗe ɗe ɗemngal janngangal haa yettii e won nokku foti Ƴaaŋde ngam yaajtinde gannde baawɗe janngoyeede e maggal fof.
Ɗuum firti e mbaydi ɓurndi faamnaade fuletee walla wiɗtetee ko ko ɗemngal hiɓindaaki tawo, walla faggaaki haa laaɓti.

Ndeen, sikke alaa ɗemɗe ɗee fof ndewii e ngol ɗoo ngeriyol. Hay teskorteeɗe ko Ƴellitiiɗe ɗee e koye mumen koɗi tan ko e Fulde e wiɗtude. Alaa ko haali noon, ɗemngal pulaar, ɗemngal sukawal to bannge binndol, kono gaadanteewal to bannge goodal.
Ina moƳƳa, ko adii nde ngoɗɗinoyto-ɗen eto-ɗen hollude faayiida fulo e jahrugol nguurndam ɗemngal e leňol yeeso.

LeƳƳi, gila ɓami winndude e janngude, kersirtaa, ngaamantaa eggude gannde gonɗe e ɗemɗe goɗɗe e artirde ɗe e ɗemɗe mumen. Ɗuum noon, tawata ko sarɗiyeeji jaɓɓogol ganndal kesal ngal keblaama haa feewi. Ɗuum woni yuɓɓinde walla firde kelmeendi yummaari ngonndi e ganndal pireteengal, fayde e ɗemngal jaɓɓotoongal ngaal ganndal. So ndiin kelmeendi tafaama walla firaama e mbaylaaji haa moƳƳii, nde puɗɗo-ɗen yaaɓande fulo ngoo.

So ngo waɗaama e oon sahaa ma ngo abbo no moƳƳi e loowdi ganndal ngal. Rewa heen muulngo e saakto; so tawii ko deftere, nde saree haa nder defterɗi, nde janngiree e duɗe walla e teelɗal, wonande yiɗɓe hebbitaade e heɓɓitaade faamaamuya mumen e fannu mo nde winndaa oo.

Njiɗ-ɗen hollirde ɗoo, ko fulo e hoore mum ko ganndal tawtinoowal mbaawkaaji keewɗi, yantude kadi e daawe keewɗe ɗe foti rewde haa gollal timma tawa ina daɗi e ayibbaaji keewɗi.

Ɗiin mbaawkaaji noon ko faamde tigirigi caňu e njuɓɓudi ɗemɗe ɗiɗi ɗee, finaa-tawaa leƳƳi ɗii, lelngo konngi majji maandiiɗi haa e pulareeji majji, bannge goɗɗo oo ko jogaade faamaamuya laaɓtuɗo e fannu ganndal pireteengal ngal. Kala ko ŋakki e ɗee kaɓirɗe potɗe tawtineede e firo walla fulo ina hasii ngo fuura.
Tuugaade e humpito men e oo fannu, fulo ɓurngo feewde e yuɓɓude ko fulo yejjitinoowo keɗotooɗo wonde ko heɗotoo koo ummaaki e ɗemngal koɗal, ko e ɗemngal mum tigi tawaa, wonaa ko jiggaa, firaa. Ɗum woni artirde huunde ndee, e ko mum, jeynoo.

Firo woɗngo ngoo ko firo helmiiwo. Ngoo woni ŋottiltoongo e lelngo ɗemngal pirangal ngal. Rokkude ngal wune. Kono ɗuum nafaani ɗemngal piranaangal ngal.

Ɗemɗe, e sifaa kuuɓal, gootal heen fof, ina jogii caňu mum keeriingu, ko alaa e sago ɗemngal piranteengal ngal hormee, tawa jogorɓe heɗoyaade walla janngoyde ɓee so keɓii ina ndakmitoo heen no haanirta nii.

E ňallaangal hannde, eɗen katojini haa ko foti alaa e firde gannde gonɗe e ɗemɗe guurɗe ɗee fof. Kono ko maa mbaylaaji njuɓɓinee tawa kelmeendi yummaari ndii fof ina tafee tawo.

To bannge Fulo, haa jooni, nde tawnoo deftere janngirtee ko deftere banndum. So en nduttiima e daartol, eɗen mbaawi wiyde
Leydi ɓurndi daranaade fulo ko leydi Kanadaa, sabu endi yahri Farayse e engele fof, ko ɗuum waɗi kala helmere hesere tafaande e engele, ɓe pirat nde e faraysinkoore, nde anndee, nde huwtoree e lelngo mayre e faraysinkoore. Fotde teemedde kelme ina pulee ňande kala e alla, ummaade e engeleere feewde e faraysinkoore. Firo kelmeendi ko ko doolnata ɗemngal e ganndal fof. Sabu ganndal ko ɗemngal woni wutte mo ňaaƳirta. No o yooɗiri o feewiri fof, ko noon ganndal jooɗortoo, ina faarnoree.

E oo sahaa, ɗo ɗemngal pulaar yahrata ɗoo, engal hatojini e firde gannde. Hol ɗeen gannde ? So en kulaani mbiyen kala fannu e fannuuji gannde ina foti artireede e maggal.

Kono ittataa, alaa e sago wooda no ɗi lelniraa tuugaade e ngoƳaaji sahaa e ngoƳaaji dental gummaniingal ɗuum ngal. Fof waawaa ummaneede laawol gootol. Sabu haralleeɓe mum ngalaa, ngalu kadi faafraani noon fof, …

Wiɗto ne, ko senngo dowrowo e ganndal, engo siňta ganndal, e ngo laɓɓina kala ko mumaa, walla heddii laaɓtande soklirɓe ɗum.

No waawi siforaade fof, oo ɗoo fannu ina hatojinaa no feewi sabu won geɗe keewɗe toɗɗiiɗe leňol men, gila e pinal, ɗemngal, finaa-tawaa, safaruuji, daartol, faggudu ko foti wiɗteede tawa ko no ɓuri laaɓirde ngam wonana en ndaɗɗudi Ƴellitordi. Wiɗto e calsaltiri mum ina gasa kelmeendi ndii tawa endi hoɗi e kunuɗe yimɓe ɓee, kadi yoga e maɓɓe nii ina nginnitoroo fannoraade ɗum, yeru wayɓe no am.
Kono mbele innitortooɓe ndi ɓee fof ina njettii e tolno wiɗtude. Sabu wiɗtude ko tolno ɓurɗo toowde e ganndal. Naamndii ko tawtinde gannde keewɗe e fannu wiɗto mum.

Soggude yiyannde mum wootere tan gila fuɗɗoode haa woortoode deftere mum, joƳƳina, wiya wiɗtii. Ɗuum jaɓetaake e renndooji annduɓe. Sabu ina gasa tawa lowre walla fannu mo o wiyi o wiɗtii oo, ɗuum ko ko remanoo haa ɗiggi duuɓi e kitaale ko adii nii kanko e hoore makko koɗogol makko aduna.

Ndeen noon, ko alaa e sago paamondiren wonde wiɗto naamndii ko humpito toowngo, yaajngo e gannde keewɗe naatnaattondirooje. Kadi, gaa gaa ganndal ngal, naatanoowo wiɗto ina foti jogaade tippudi wiɗto mum, hono daawe ɗe rewata gila fuɗɗoode haa woortoode. O tawna kaɓirɗe e ngalu e jokkondire potɗe taweede e moƳƳugol wiɗto ngoo.

Oo ɗoo fannu ne, enen fof, eɗen kawri e jojjugol makko, hono no fulo jojjiri nii. Tee kadi ɗi mbeeɓaani sabu ɗi naamndii ko ganndal e annduɓe liggotooɓe ɗum.
Tee ɗemngal fof jiɗnongal wuurde, darna koyɗe, wirtiima ndee ɗoo yolnde. Laawol goɗngol alaa, ko maa ɗoo rewee tan. Hol no mbaɗaten haa ndenndinen annduɓe anndanɓe ɗum haaɓe ngaluuji potɗi huuɓnireede sarɗiyeeji tabitingol ɗee golle ? Ɗum ko naamndal pattamlamiiwal, ngal gooto e men fof foti addude heen jaabawol mum.

E tonngol, mbiyen ɓuri tiiɗde fof ko jogaade pellital firtude mone, e yiɗde wonde, hannde pelle pine pulaar fof nana ndarii laŋ yiɗde sukkude ndeen yolnde. Miɗo joortii peeje ndentinaama, eɓɓooje lelnaama, ɓooyi ɓooyi fof, maa poolgu waɗ, ngal limtoyee janngo e jam e leƳƳi tammbiiɗi gannde guurɗe, ɗemngal men daɗa e limteede e ɗemɗe meeɗnooɗe woodde e haaleede, sabu yonta garoowo oo ko yonta moɗondiral ɗemɗe muusngal fayaa. Gaa gaa laamuuji, ɓiɓɓe leňol ina poti daraade laŋ hoto ɗemngal mumen, ndaroo nguurnira ɗemngal mumen warňeende sagataaɓe mumen.

Ko ɗo Alla mballinto-ɗen to Fuɗɗoode e to Woortoode, yo O wallu en.

Aamadu Tijjaani KAN, winndiyanke, wiɗtiyanke, kebloowo heblooɓe.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *