Aadee ko nelal e dokkal, moni fof e nelal mum, e no rokkiraa.

Ceerno timminii nelal e laawol Alla. Kuuɓal nguurndam makko fof, o waɗnoo ɗum ko e anndude Alla e anndinde Alla, ha o dawi o hooti e Joomiiko.
Woyde maayɗo baawɗo wonde fof, ko ko aadoraa, kono bojji maɓɓe ina ceerti, fawaade e jaaƴnde maɓɓe.

Ceerno, en ngoyat ɗum sabu ngoyraten ko mo salndu diine tiiɗndu ndu wuɗataa, ndu weeɓaani lomto e yonta men yanii, tee weeɓaani lomto.
Mi haaldaani ɗum sabu jiideede, ko ko aduna fof waawi seedtaade e peeñɗi.

Hay mo goongɗinaani Lislaam so siimtanaama darnde Ceerno, goongɗintu Ceerno ko cuɓaaɗo e ɓe Alla suɓaninoo en e yonta men. Hay tagoore wootere kadi alaano hattan waawde faddaade mo e nelal ngal Alla fawnoo mo ngal. Sabu wondunoode mo e ndeenka Alla timmuka.

Duɗal ngal Ceerno huɓɓunoo ngal ko Alla huɓɓunoo ɗum.
Seede ɗuum, leydi Rewo nganndaandi, alaa no safalɓe cokitoraaki mo ngam yooɓaade balɗe makko, kono e kala sahaa peeje maɓɓe mbuntat, ha ɓe ngoƴtee koye maɓɓe.

Sabu sago safalɓe ko kala jogii horma e teddungal e kala ɗum waawi wonde foti wonii ko e geɗe aduna walla diine, ɓe ɓuri haandinde heen ko koye maɓɓe. Kono Ceerno, peeje fof ɓe cakkaniino ɗum, ko suuɗii e ko feeñi, kono hay huunde gasaani.

Nde tawnoo Ceerno ko goppidnooɗo Alla geɗe mum fof, ko ɗuum saabinoo, mbajjiri ne heedani mo, ɗo o waawaa heedande hoore makko e faddungo añɓe makko wuurdaaɓe.

Ceerno wuurii e yonta jawdi e dañal, e ɗanle. Omo waawnoo waɗde hiirii weetii hakkunde leyɗeele, walla o abboo e laamu, o wondunoo ɗum, o banndinoo ɗum. Hono no yoga e seernaaɓe nguddiri duɗe mumen, ngabbii e laamu e alɗuɓe.

Ceerno wutte almudaagal mum furaani, seekaaki haa dawi hooti e Joomum. O yaɓɓaani binndi makko. Ko haala Alla e Annabiijo Mum o waɗnoo hoore e dow kala huunde.
Laawol Alliyankaagal e laawol aduna ko laabi ɗiɗi cawndondirɗe, kono luutondirɗe.

Ngol aduna ngol ko mbelammayal daɓɓal, coomingal e koomte; ngol Alla ngol ko damal gudditiingal jiɗɗo fof ina waawi yoortaade, kono ko maa neɗɗo haŋoo fittaandu mum, ɗoftoo keeri lelnaaɗi, heɓoya njeenaari caggal nde tacci yolnde, daɗi e koomte seyɗaane : hono nguurndam mbelɗam nanndinaaɗam e Aljanna, rewɓe yooɗɓe, galleeji jooɗɗi, werlaaji jooɗɗi, kaalis leemondiraaɗi baŋke, haa e mbelammaaji aduna goɗɗi, ɗi fittaandu teeɗantoo wuurde e mum.

Ɗum ɗoo nguurndam adunayankeejam weeɓaniino Ceerno men Ceerno Ɗaahaa wuurde yeru majjam, nde tawnoo bile, e Jamaanu men hannde oo, ko ko mbertaa baŋ yoo baŋ. Ko malaaɗo, mo Alla walli tan daɗata e majje. Sabu ko heewi e hoohooɓe diine hannde koomtaama, njaɓii tawtoyde nuwel oordor moññjaal
Yoo Alla faabo en, daɗnda en e pitti alɓe en e añɓe diine men fawjanooɓe jamma e ñalawma, ngam yirbinirde ngonka men e gonaangal men baŋ yoo baŋ !

Ceerno dokkunooɗo Alla fof mum, e fannu sarde diine, sikke alaa batteeji nelal makko ɓooyat heddaade e winndere ndee, sabu o yollii e hakkillaaji men gannooje alliyankooje: deftere Alla, sunna Annabiijo mum e ñaawooje Lislaam.

Ɗum, sikke alaa ko ko jogori hebbinoyde peesirgal moƴƴi makko, o heɓa njoɓdi ɓeen daraninooɓe Lislaam gila e puɗfuɗe mum.

Ceerno gaa dewal Alla ngal o fotndaano e hay huunde, jaalingal e makko baŋ yoo baŋ, Ceerno ko ñallamɓeriijo, keewɗo njurum e enɗam mum, almudɓe mum, seeɗa mo o dañi fof, omo renndatnoo e banndiiko’en. Maa mbiyaa nii oon njurum e kaa korsa, omo rufi ɗum e kala tagoore.

Et c’était indubitablement cela la force de Thierno, l’application des préceptes religieux dans la vie de tous les jours.

Meeɗiino kikiiɗe gooto, emin njooɗii e les caali makko njannginirki, miɗo sikki nii, so mi yejjitaani ko ngool woni laawol amen gadanol yiyndirde.

Emin njeewta, caggal nde o gasni darsinde, haa jiyaaɗo Alla gooto naati galle, tiindii e amen, ina wakkii saak, o holliti Ceerno njeeygu makko, omo yiɗnoo Ceerno sooda mbele maa jaaktor mo, o daña heen paas, ko o jiɗɗo hootde wuro maɓɓe, sabu haaju keñoraaɗo.

Min ndeƴƴi ko juuti. Min ƴeewondiri. Ceerno ƴeewi mo, ruttii memmbii, rokki ko ina fota wonde paas makko e njooɓaari makko. Jeeyoowo oo weltii haa ko foti alaa, duwanaa yahi.

Nde o wayninoo, Ceerno udditi yeewtere, wiyi ko o yeeyata koo coggu mum ina newii, kono aduna hannde hoolnaaki hay seeɗa. Ko ɗuum saabii mi soodaani. Kono kumtan-moo-mi haaju makko o mo holliti mi oo, hono jahaangal makko wuro makko.

Fotde ko Ceerno foti waawde haalande min e ko min pawi gite amen koo, min paama, o haalanii min. Ina gasa kadi nii tawa ko huli e soodde njeeygu neɗɗo oo, wonaa sikke, ko yenaneede. Sabu Ceerno’en ko yimɓe Alla, ko huñcanaaɓe. Kala nde cikkitii, tawata ko wonaa sikke ko noon tigi woori.

Kadi ngool kuñcanegol wonaa huunde haawniinde, ɗo Ceerno’en, sabu man kaana lillaahi, kaanal laahu lahu, oon gonanɗo Alla, Alla wonana ɗum ! Rokka ɗum e mbirniindi ko rokkaani so wonaa yettoyiiɓe e oon tolno e dewal e ɗoftaare e tiiɗnaare. Ndee yiyannde, hay ɓe ngoongɗinaani Alla, ina njaɓi ɗum.

E tonngol, mawɓe wasorɓe wayɓe no Ceerno Ɗaahaa’en, so mbirniima ko baasal aduna oo no woorunoo, teeŋti noon e leñol ɓe o jeyaa e mumen ɓee, soccondirtunooɓe e makko e duumaare e ñiiɓal, heɓɓotonooɓe bagginaali makko, binndanɗe makko e duwawuuji makko ɓee. Nguurndam makko fof ko nafde, naftude e naftoreede.

Tawde ko noon ɗum laatorii, tawde kadi teddungal dasetaake roondete, duwawuuji men yoo ñiiɓ feewde e makko, peesirgal moƴƴi makko ɓeydoo, tawtoya baraaji ganndal, ɗi almudɓe makko njogori saroyde e jiyaaɓe Alla. Ɗiin baraaji ɗi taƴataa haa leydi taggee, ɓaaree.
Koreeji Fuutaŋkooɓe fof, rewo e worgo, Jaaba Lihduɓe e ko raarii ɗum, walla mbiyen tan nii fulɓe fof, nduwanaama, muññitaama e ndee ustaare renndaande.
E dow ɗuum haa jooni, ko goonga, Ceerno, jimme mum wirniima en, kono mum golle, jaŋɗeeli diine e jikkuuji lobbi, ɗi aawi e men ɗii maayataa, majjataa, ɗe keddoto men haa abadan.

Waɗɗii e men ko wuurnude ɗe e golle, e jeewte e binndi. Sabu ko ɗe lobbe, pattamlame, ballitooje e yoɓnoraade nguurndam men e aduna e laakara fof.

Joomam, yo A yurmo Ceerno Ɗaahaa, jaɓɓo-ɗaa ɗum to ɓuri toowde e Aljannaaji. Joomam hoto sooynu jikke yo A jaabo ko ñaagi-Maa-mi.

Dental : Taaniraaɓe Maam Bintu Shariif Ahmad
Hooreejo : Aamadu Tijjaani Siidi Bintu Shariif
Kuɗol : Aamadu Tijjaani Siidi Bintu Shariif, winndiyanke.